Ni ona

tu pri oknu zdaj stojim
 in v belo noč strmim
 za zaveso skrijem se
 in upam da ne vidiš me.
 z njo objet na ulici
 skrit pred mojimi očmi
 tiho mimo mene greš
 kdo sem že zdavnaj več ne veš.

Ni ona tebe čuvala
 in bosa grela tvoja tla
 ni ona vedi jaz sem ta
 ki te je ljubila.
 Ni ona kamna zrušila in prah srca ti brisala
 kot bumerang se v tvoj objem nikdar ni vrnila.

Vem z njo primerjaš me
 kot lik Picassa in kopije.
 Naj se kdaj zahvali mi naučila sem te sanjati.

ni ona….

In vem takrat ko se krog zavrti
 nemir drhti spet približaj se mi
 da čutim te vse do konca čutim te.