V vetru nocoj bomo spali, v vetru, ki divje se smeje

V vetru nocoj bomo spali, v vetru, ki divje se smeje,
Morda nam bodo oblaki- rjuhe edine odeje.

Pala na roke, obleke, prva, druga bo kaplja, v noc cez
Mocvirno poseko zakricala bo caplja.

Trsi spiral bo lica, mocil nam usta s krpo, noc nam bo
Z mrzlim nozem rezala crnega kruha.

Svoje misli tehtali bomo kot prhle veje, dokler nam
Soncna zarja zemlje, src ne ogreje.

V soncu bo hosta zapela, hosta in pesem vojna:
Brat moj, ne skrivaj lica, danes je vojna, VOJNA!